No, končno imam referat narejen. Evo, kot sem obljubil, vam bom sedaj ta referat tudi sem nalimal. Upam, da vam bo všeč (pa da se vam ga bo dalo prebrat). Malo kombinirano - tekst (word) in prikaz v powerpointu.
Evo:
TORNADI IN PODNEBJE V SEVERNI AMERIKI
1. PODNEBJE SEVERNE AMERIKE
Severna Amerika, imenovana tudi Angloamerika, se razteza od Severnega ledenega morja do Mehiškega zaliva. Večji del njenega ozemlja leži v zmerno toplem pasu.
Na podnebje Severne Amerike vplivajo:
a) oddaljenost od oceanov in Mehiškegha zaliva
b) potek gorskih verig, ki potekajo v smeri sever-jug. Na zahodu se dvigajo Severnoameriške Kordiljere, ki preprečujejo vplivom Tihega oceana, da bi dosegli notranjost
c) uravnano površje, ki se razteza čez osrednji del celine od skrajnega severa do skrajnega juga in ga ne prekinja nobeno govorovje – to omogoča nemoten pretok zraka od severa proti jugu in obratno ter povzroča, da se zračne mase nad osrednjim nižavjem pogosto menjavajo. Hitre temperaturne spremembe povzročajo snežne viharje, tornade in druge vremenske nevšečnosti
d) Morski tokovi:
- hladni Labradorski tok, ki obliva severovzhodne obale
- Zalivski tok, ki obliva pokrajine ob Mehiškem zalivu in se obrne proti Evropi
Ta dva tokova povzročata, da je severna Evropa kljub podobni geografski širini, kot jo ima Severna Amerika, veliko toplejša od nje (hladni Labradorski tok hladi Severno Ameriko, topli Zalivski tok pa severno Evropo greje).
1.1. Temperature
V splošnem temperature od juga proti severu padajo. Poleti se zaradi daljših dni spuščajo temperature proti severu manj intenzivno.Tako najvišje temperature na primer v Montani, Severni Dakoti in Minesoti celo presegajo najvišje temperature v Novi Mehiki in Alabami, ker ti dve državi hladi bližina oceana. Nasprotno pozimi kratki dnevi povzročajo velike temperaturne razlike med severom in jugom.
Razlike v temperaturah zasledimo tudi med vzhodom in zahodom, saj gozdovi na vzodnih predelih porabijo veliko energije za izhlapevanje vode, zato se namočeni vzhodni predeli ne segrejejo tako, kakor sušni zahodni predeli ZDA.
Na temperaturno sliko Severne Amerike imajo močan vpliv tudi oceani in jezera, ki ublažijo temperaturne spremembe.
1.2. Padavine
Pri razporeditvi padavin so opazne velike razlike v smeri vzhod-zahod, in sicer dobijo veliko padavin predvsem jugovzhodni deli ZDA, proti zahodu pa jih je vedno manj. Tu je še posebej na zahodu zelo malo padavin – pomembna podnebna ločnica je 100. poldnevnik, imenovan tudi "dead line" ali "črta smrti", saj bolj zahodno od njega pade zelo malo padavin. Tam se razprostira ameriški suhi gozd (nizke rastline) in prerije(visoka trava), znotraj zaprtih kotlin goratega zahoda pa se širijo polpuščave in puščave; za kmetijstvo je nujno potrebno namakanje, kjer namakanje ni možno, pa se kmetje ukvarjajo z živinorejo na rančih.
Priatlantsko nižavje in Apalači ter vzhodni del Osrednjega nižavja imajo celinsko podnebje in dobivajo dovolj padavin.
Količina in razporeditev padavin je v večji meri posledica vplivov vetra in reliefa. Dve značilnosti globalnih atmosferskih kroženj sta posebej tipični za ZDA.
Prva je rahlo, a vztrajno spuščanje zraka iz višje atmosfere proti nižjim. Topel zrak se blizu ekvatorja dviga. Ko se dviga proti višjim predelom atmosfere, izgubi vlago in se začne gibati proti poloma. Ko se približa 30 stopinjam severne geografske širine, se zrak začne spuščati in s tem prinaša vroče in suhe pogoje jugo-zahodnim predelom ZDA, posebej poleti.
Druga pomembna oblika gibanja zraka so hitri vetrovi, ki pihajo v glavnem od zahoda proti vzhodu, visoko nad površjem. Poleti tečejo ti zračni tokovi blizu meje s Kanado, čeprav se lahko kadarkoli premaknejo tudi nekoliko severneje ali južneje. Pozimi se ves veterni sistem pomakne za soncem proti jugu. Pacifiške zračne mase sedaj prinašajo oblake in dež na obale Kalifornije in na južni del Aljaske.
Hudourniška deževja so najbolj pogosta v bližini Mehiškega zaliva.
Pozimi hitro ohlajajoč se Zalivski zrak, ojačan z lokalnimi vetrovi, nad Velikimi Jezeri povzroča velike količine padavin v obliki snega. V januarju je zelo hladno, z malo padavinami, ker Zalivski tok ne more prodreti tako daleč na sever. Na Havajih se pojavljajo pozimi ciklonske nevihte.
1.4. Podnebni tipi
Severna Amerika zaradi svoje velikosti leži na več toplotnih pasovih, od polarnega na severu, do subtropskega na jugu. Zato obsega več tipov podnebij.
Nekaj najbolj tipičnih je:
a) Polarno podnebje
- je na skrajnem severu
- zime so dolge, poletja kratka
- področje večnega ledu in snega
- skoraj ni rastlinstva
- tamkajšnji prebivalci so Eskimi
b) Oceansko podnebje
- je na področju obalnega pasu Kanade in ZDA ob Tihem oceanu
- tu je veliko padavin, prinašajo jih cikloni in zahodni vetrovi s Tihega oceana
- v nižinah rastejo listavci, višje iglavci; prst je slabo rodovitna in sprana
c) Subpolarno podnebje
- je na območju prehoda med polarnim in zmerno toplim pasom
- poletja so kratka, zato so tla trajno zmrznjena oziroma se cez poletje stali le zgornja plast tal in nastane golo, močvirno površje – poselitev je zaradi tega redka
- tu uspeva tundra, na jugu gozdna tundra
d) Zmerno hladno podnebje
- pokriva večino Kanade in južni del Aljaske
- zanj so značilna kratka topla poletje in dolge mrzle zime
- tu uspeva iglast gozd - tajga
- poselitev je razmeroma redka
e) Subtropsko polsuho in suho podnebje
- je značilno za planote in kotline med Skalnim gorovjem in Tihim oceanom
- tu je malo padavin
- naravno rastlinstvo je polpuščavsko in puščavsko, toda z namakalnimi sistemi uspeva tudi kmetijstvo
f) Podnebje v Veliki planjavi in Osrednjem nižavju
- ker tu ni nobene gorske pregrade v smeri vzhod-zahod, so za to področje značilni vdori mrzlih zračnih mas proti jugu, snežni viharji, vdori toplih zračnih mas proti severu, otoplitve, poplave, suše in tornadi
g) Sredozemsko podnebje
- je na območju obalnega dela Kalifornije, podobno je evropskemu sredozemskemu podnebju, tudi prst je podobna - dokaj rodovitna rdeča mediteranska prst
- rastlinstvo je sredozemsko
- področje je gosto naseljeno in intenzivno obdelano, po večini področja Kalifornije je potrebno namakanje
h) Celinsko podnebje
- je v notranjosti celine
- tu so vroča poletja, mrzle zime - velika letna temperaturna nihanja
- tu uspeva listnati in mešani gozd
i) Polsuho celinsko podnebje
- je na JZ področju notranjosti
- tu je še posebej na zahodu zelo malo padavin (100. poldnevnik – " črta smrti")
j) Subtropsko vlažno podnebje
- je na skrajnem južnem in jugovzhodnem delu celine, v bližini Mehiškega zaliva, na obalnih predelih ZDA
- značilni so tropski viharji/hurikani
- tu uspeva listnati in mešani gozd, ob obalah Mehiškega zaliva pa močvirski gozdovi in mangrove; za kmetijske površine krčijo gozdove.
2. TORNADI
2.1. KAJ JE TORNADO
Tornado je nevihtni pojav, ena najhujših in hkrati najbolj zanimivih in veličastnih vremenskih slik. Večina ljudi ga prepozna kot vrtinčast, drveč, črni steber oblaka, ki se dotika tal, od tod pa sega visoko v nebo, kjer se razširi v širok oblak. V resnici je to vrtinčast vihar v obliki lijaka, sestavljen iz zraka, vodnih kapljic in delcev s tal. Zgradi se z nevihtnega oblaka navzdol, njegov premer je od 10 do 100 metrov, včasih pa tudi do 500 metrov ali celo enega kilometra. V višino sega do 1000 metrov. Premika se zelo hitro, vetrovi v notranjosti vrtinca pa dosežejo hitrost tudi do 600 km/h. Na tleh povzroča pravo razdejanje. Močnemu tornadu se nič ne more upreti, saj posrka vase prav vse, kar mu stoji na poti. Ruši stavbe, dviga avtomobile, vlake, ruva drevje itd. Tudi manjši tornadi lahko za seboj pustijo širna območja opustošenja in smrti.
Največkrat se pojavlja v Severni Ameriki, na prvem mestu med temi državami so ZDA, kjer prav nobena država ni popolnoma varna pred njim, najpogostejši je v Oklahomi, Teksasu in na Floridi, predvsem zgodaj spomladi in zgodaj jeseni. Dokaj pogosti so tudi v Avstraliji in Indiji, v Evropi jih je največ v Veliki Britaniji, pri nas pa so zelo redki in razmeroma šibki. Tako je bil zadnji dokumentirani tornado na naših tleh 23. avgusta 1986 na Notranjskem, ko je za seboj pustil 34 km dolgo in od 100 do 300 metrov široko sled, pri tem pa je najbolj prizadel vas Hotedrščica.
2.2. NASTANEK IN RAZVOJ TORNADA
a)Pogoji za nastanek tornada v Severni Ameriki
Zaradi ugodne vremenske situacije in reliefa je pogostost pojavljanja tornadov največja v ZDA. V osrednjem delu ZDA se razprostira Veliko nižavje, ki ga na vzhodu obdajajo Apalači, na zahodu pa Skalno gorovje. Ker sta obe gorovji usmerjeni v smeri sever-jug, ima hladen in suh zrak, ki se zadržuje nad Kanado, ob ugodni vremenski situaciji neovirano pot, da prodre globoko proti jugu. Tudi topel in vlažen zrak iz območja Mehiškega zaliva lahko neovirano potuje daleč proti severu. Na stiku obeh zračnih mas, pride do pojava padavin, močnih neviht in tornadov. Največ tornadov na svetu zato nastane na območju tako imenovane aleje tornadov (ang. Tornado Alley ) in obsega območje od vzhodnega Teksasa, pokrajino Teksas Panhandle, čez Oklahomo, Kansas in dele Nebraske. Največja lokalna pogostnost pa je v osrednjem Ilinoisu, Indiani in južnem Missisipiju.
Zgornja slika prikazuje pogostost pojavljanja tornadov v ZDA. Na zemljevidu levo spodaj je z rožnato označena lega "Aleje tornadov", kjer je pogostost pojavljanja tornadov večja kot 6 tornadov/ 10 000 milj2 (za primerjavo: Slovenija je velika 7 820 milj2).
b) Nastanek tornada
Nastane zaradi mešanja mrzlega, suhega zraka s toplim, vlažnim zrakom. Najpogostejši so v Severni Ameriki, ker tam ni ni gorskih pregrad, ki bi to preprečile, kot na drugih kontinentih (npr. v Evropi takšno pregrado predstavljajo Alpe). Posledica tega so številna neurja s tornadi na vseh področjih čez vse leto.
Tipi neviht
Da bi lahko razumeli, zakaj iz nekaterih neviht lahko nastane tornado, iz drugih pa ne, si najprej poglejmo tipe neviht.
- Navadna nevihtna celica
Topel in vlažen zrak z vzgornikom (vetrom, vsmernjenim proti nebu) prihaja v nevihto, kjer se kondenzira. Ko se v oblaku nabere tolikšna količina vode, da je sila vzgornika ne more več zadržati, se pojavijo padavine, in sicer v območje vzgornika. Del padavin na poti proti tlom izhlapi in zato ohladi ozračje. Ohlajen zrak je gostejši od okolice, zato zaradi začne potovati proti tlom skupaj s padavinami in prepreči vzgorniku, da bi še naprej dovajal topel in vlažen zrak. Nevihta tako sama sebe "zaduši". Iz tovrstnih neviht se tornado skoraj nikoli ne razvije. Celoten proces traja približno 1 uro.
- Supercelična nevihta - nastanek tornada
Včasih piha nad nekim območjem veter v višinah iz druge smeri kot v nižinah, zato tam nastane vrtinčna cev. Ker veter z višino spreminja smer, govorimo o vetrovnem striženju. Vzgornik, ki se pojavi iz enakih razlogov kot pri navadni nevihtni celici, vrtinčno cev iz horizontalne postavi v vertikalno lego.
Slika prikazuje nastanek vrtinčne cevi.
Slika prikazuje vertikalno postavitev vrtinčne cevi zaradi vzgornika.
Območju vrtečega se vzgornika pravimo mezociklon. Ker v zgornjem delu oblaka veter piha iz druge smeri kot v spodnjem delu oblaka, je za supercelične nevihte značilno, da se padavine ne pojavijo v območju, kjer vzgornik dovaja topel in vlažen zrak v oblak. Nevihta se tako ne zaduši in lahko traja tudi več ur. Zaradi močnega vzgornika, ki lahko piha tudi s hitrostjo več kot 150 km/h, dobimo iz teh neviht močne padavine, ki jih pogosto spremlja velika toča (tudi večja od žogice za golf).V nadaljni fazi se iz še nepopolnoma jasnih vzrokov iz sredine mezociklona rotacija prenese na tornado. Le ta se začne spuščati proti tlom. Ker je tornado ožji, pa so hitrosti vrtenja sedaj večje kot v mezociklonu (podobno kot drsalka, ki se zavrti hitreje, ko sklene roke).
Supercielična nevihta, kjer se lepo vidi izhajanje tornada iz mezociklona.
c) Razvoj in trajanje tornada
V centru tornada se pritisk močno zniža. Vzgonska sila preprečuje, da bi zrak vdrl od zgoraj, sila trenja pa zmanjšuje dotok zraka iz okolice v center tornada, zato se tornado ob dotiku s tlemi okrepi in postane stabilnejši. Nato gre skozi različne razvojne faze. Sprva je to raven tunel, ki se lahko s časom še debeli, poleg tega se mu lahko še dodatno povečuje moč. Pogosto se znotraj tornada pojavijo še manjši vrtinci.
S časom dolnik (veter, ki piha iz neba k tlom), ki piha iz nevihte in zadane zemeljsko površje nekaj minut pred pojavom tornada, prevlada nad vzgornikom. Ko dolnik obda tornado z vseh strani, prekine dotok toplega in vlažnega zraka v nevihtni oblak. Zaradi prekinitve dotoka energije rotacija mezociklona oslabi in izgine. Tornado se stanjša, dobi obliko opletajoče vrvi ter na koncu izgine.
Povprečno tornado traja nekaj deset minut.
2.3. MOČ TORNADA TER NJEGOVE POSLEDICE
V lijaku nastajajo močna vertikalna gibanja – do 80 m/s (290 km/h), okrog lijaka pa je močno vrtenje zraka z veliko rušilno močjo. K tej prispeva še nenaden padec zračnega pritiska v kraju, ki ga prečka jedro vrtinca, tako da se lahko stavbe, ki jih tornado prehaja, raztreščijo. Znotraj glavnega lijaka se pojavi tudi do 6 manjših sesajočih lijakov. Več ko jih je, bolj uničevalen je tornado. Nad morji jih imenujejo trombe; te dvigajo v zrak vodo celo z ribami vred – drugje lahko ribe zato "dežujejo" na tla.
Moč tornada – skala F
V poznih 60-tih letih je profesor T. Theodore Fujita, priznan strokovanjk s področja raziskovanja tornadov, sestavil 6-stopenjsko lestvico za razvrstitev tornadov na podlagi hitrosti vetra ter škode, ki jo povzročijo. Po njem je lestvica tudi dobila ime. V spodnji tabeli je podana skala F, ustrezne moči tornada, pripadajoče hitrosti in povzročene škode.
Na podlagi velikosti tornadov ne moremo sklepati o njegovi moči. Majhni tornadi lahko v sebi razvijejo veliko moč, prav tako ni nujno, da veliki tornadi v sebi skrivajo uničujočo moč.
2.4. STATISTIČNI PODATKI O TORNADIH V ZDA
Povprečne vrednosti tornada:
- premer: 100 metrov
- hitrost vetra v tornadu: 150 km/h
- hitrost gibanja: 40 do 60 km/h
- smer gibanja: proti severovzhodu
- dolžina opravljene poti: 7 km
- trajanje: nekaj minut.
Najvišje vrednosti tornada:
- premer: 4 km
- opravljena pot: 470 km
Kljub temu, da je uničujočih tornadov (F4 in F5) malo, saj predstavljajo le 1% vseh tornadov, povzročijo večino materialne škode ter smrtnih žrtev.
Spodnji grafi prikazuje deleže tornadov po jakosti za obdobje od let 1950 do leta 1994 ter odstotek tornadov s smrtnimi žrtvami po jakostih tornadov.
Letno ZDA v povprečju prizadene 900 tornadov (rekordno je bilo leta 1992, ko so našteli kar 1297 tornadov). Pojavljajo se lahko v kateremkoli mesecu ob katerikoli uri dneva ter na kateremkoli mestu. Vendar pa se jih 3/4 vseh pojavi od marca do julija (to obdobje imenujemo tudi "sezona tornadov") večinoma v popoldanskem času (od 15:00 do 21:00 ). Meseca maja se v povprečju pojavi največ tornadov ( 5/dan), medtem ko se najbolj uničujoči aprila, ko so temperaturne razlike med toplim in hladnim zrakom največje. Pojavljanje tornadov je najpogostejše na meji med hladnim in toplim zrakom, ki se v toplejšem delu leta pomakne proti severu, v hladnejšem delu leta pa proti jugu.
Zgornje slike prikazujejo območja z največjo verjetnost nastanka tornada v ZDA v odvisnosti od letnega časa.
Poleg materialne škode tornadi za seboj pogosto pustijo tudi smrtne žrtve, saj v povprečju letno ubijejo 80 ter poškodujejo 1500 ljudi (velja za ZDA). Najhujše katastrofe se zgodijo, ko se pojavi izbruh tornadov. Takrat se nad neko regijo pojavi več tornadov hkrati. Tako je leta 1925 sedem tornadov, ki so skupaj prepotovali kar tri zvezne države, povzročilo smrt 695 ljudi.
Najbolj smrtonosen tornado izven ZDA je bil leta 1996 v Bangladešu, kjer je umrlo 500 ljudi, 32 000 pa se je poškodovalo. Zaradi zanesljivejšega napovedovanja vremena, se je v zadnjem desetletju število žrtev opazno zmanjšalo. Meritve z Dopplerjevim radarjem poleg tega omogočajo, da ugotovijo znake o nevarnoste tornadov tudi do 20 minut pred njihovim prihodom.
2.5. OPAZOVANJE TORNADOV IN PREVENTIVNI UKREPI V ZDA
Proti negativnim posledicam tornadov za ljudi se v Ameriki bojuje z stalnim opazovanjem in spremljanjem neviht, ki ga izvajajo prek satelitea in s pomočjo posebej usposobljene ekipe na terenu, imenovane "storm chaserji" (lovilci tornadov). Pridobljene podatke objavljajo preko TV ter na radijskih postajah. Ko je tornado potrjen, sirena prebivalce ogroženega področja opozori, naj se umaknejo v kletna zaklonišča pod svojimi montažnimi hišami; te so najobičajnejši način gradnje na ogroženih področjih, saj je ponovna postavitev takega objekta cenejša od klasične gradnje.
V meteorologiji uporabljamo standardne naprave za meritve nekaterih količin: termometer za temperaturo, barometer za merjenje pritiska, anemometer za merjenje hitrosti vetra… Vendar pa klasični merilniki niso izdelani za pogoje, kakršni vladajo v tornadu, kjer so hitrosti uničujoče. Največja hitrost, izmerjena s pomočjo anemometra, ki se je po naključju znašel v tornadu, je bila 416 km/h. Velik problem je tudi, kako spraviti merilnik v jedro tornada, saj je pot tornada precej nepredvidljiva. To poskušajo doseči z mobilnimi ekipami, ki sledijo tornadu in pustijo merilnik na njegovi poti. Vendar pa so veliko bolj učinkovite meritve s pomočjo radarjev, ki so doprinesli večino znanja o dogajanju znotraj tornada.
Dopplerjev radar
Za opazovanje in merjenje tornada je med radarji najprimernejši Dopplerjev radar. Radarji so mikrovalovni oddajniki in sprejemniki. V prostor pošiljajo ozke snope valovnih impulzov. Na poti se del oddanega sevanja na padavinskih elementih (dežne kapljice, snežinke, toča, oblačne kapljice) ali pa na večjih prašnih delcih odbije nazaj proti radarju. Na ta način lahko različnim elementom v prostoru določimo lego. Dopplerjev radar pa ima tudi to lastnost, da lahko meri hitrosti premikanja delov zraka s padavinskimi elementi ali večjimi prašnimi delci. To omogočajo meritve na podlagi tako imenovanega Dopplerjevega efekta (od tod radarju tudi ime). Pri odboju na gibajočem delcu se namreč frekvenca signala spremeni. S primerjavo frekvenc oddanega in prejetega valovanja lahko določimo s kakšno hitrostjo se padavinski elementi oziroma večji prašni delci približujejo ali oddaljujejo.
Slika vetrovnega polja, dobljena z Dopplerjevim radarjem. Ponekod lahko opazimo, da se na majhnem območju spreminja smer in hitrost vetra, kar namiguje na prisotnost mezociklona.
Z radarjem nam je omogočen vpogled znotraj nevihtnega oblaka. Približno 20 minut preden se iz oblaka spusti tornado, lahko z Dopplerjevim radarjem zaznamo vrteče se gibanje mezociklona v nevihtnem oblaku. Nad takim območjem razglasijo splošno nevarnost in ljudem zagotovijo nekaj več časa, kot bi ga imeli sicer, da si poiščejo zavetje.
V prihodnosti se bo resolucija in točnost sedanjih meteoroloških modelov še izboljšala. Še večjo težo pri napovedovanju močnih neviht in tornadov bodo imele tako imenovane zdajšnje oziroma zelo kratkoročne vremenske napovedi (ang. nowcasting), ki vreme napovedujejo za največ 6 ur naprej. Pri tem so zelo pomembna opazovanja trenutnega vremena. Pomembna je radarska slika, s pomočjo katere lahko napovedujejo pot in jakost neviht in z njimi povezanih tornadov. Na ta način bo mogoče bolj natančno napovedati kraj in čas, kjer se bodo spektakularne predstave narave odvijale.
2.6. TORNADU PODOBNI POJAVI
Trombe in prašni vrtinci
Obstajata še dva tornadu na videz podobna pojava, ki se tudi pogosteje pojavljata kot sam tornado, vendar večinoma brez posledic.
- Vodna tromba:
Nastane nad toplimi vodnimi površinami in je na videz podobna tornadu, le da so njeni vetrovi manj uničujoči. Trombe se pojavijo, ko nad plastjo toplega in vlažnega zraka, ki se nahaja nad vodno gladino, zapihajo hladni vetrovi. Pogosto se pojavljajo v gručah.
http://www.vreme-si.net/forum/viewtopic ... 300a1d01aa
- Prašni vrtinci:
So majhni in imajo premer do nekaj metrov. V puščavah sonce čez dan močno pregreje puščavska tla in zrak neposredno nad njimi. Nad pregretim zrakom leži plast nekoliko hladnejšega zraka. Tako že majhna motnja (npr. rahel sunek vetra) povzroči, da se pregret zrak zaradi vzgona dvigne in zavrti v ciklonalni ali anticiklonalni smeri.
2.7. DODATNE POVEZAVE IN VIRI
Uporabne povezave:
http://www.tornadoproject.com/
http://australiasevereweather.com/techn ... unnels.htm
http://kgb.ijs.si/fiziki/seminar/40/TORNADO.doc
Najboljši posnetki tornadov – priporočam ogled
http://www.youtube.com/watch?v=PsTDWgmPCuY
http://www.youtube.com/watch?v=cJH4rylV ... ted&search
Kako izgleda nastanek tonada – fotografije:
http://www.vastormphoto.com/tornadoalley04pg2.htm
Drugi posnetki tornadov:
http://www.youtube.com/watch?v=4pbqGsS5 ... ted&search
http://www.mycoolclips.com/?v=cebe5ffc3 ... c415ec1d0b
http://www.youtube.com/watch?v=rBd0sG559aA
http://www.youtube.com/watch?v=sb0uKIN9lUQ
http://www.youtube.com/results?search_query=tornado
Viri:
http://www2.arnes.si/~gngjvege1s/TIMKO/ ... aravne.htm
http://www.kvarkadabra.net/article.php/2004042718192588
http://www.crometeo.net/phpbb/viewtopic.php?t=2875
http://www.vreme-si.net/forum/viewtopic.php?t=1707
http://www.pro-vreme.net/forum/viewtopi ... 3e82abe453
http://picasaweb.google.com/atlasoblaka
http://www.cs.uwaterloo.ca/~jwlwan/proj ... rnado.html
Še ena slika tornada:
In dve animaciji ( kako tornado s tal dviga vse, kar mu stoji na poti):
Kdor se je pa prebil do sem, mu pa čestitam. 
Upam, da nisem kje naredil kakšnega kiksa. Če sem pa ga, me pa prosim opozorite, da ga popravim.
Napisal/-a ŽUPMART » 03 Apr 2007, 14:50 
