Dež
Dež je ena izmed oblik padavin, poleg snega, toče, sodre in rose.
Dež nastane, ko posamezne vodne kapljice iz oblakov padajo proti Zemlji. Ves dež ne doseže zemljinega površja; nekaj ga pri padanju skozi suh zrak tudi izhlapi. Včasih izhlapi prav ves dež.
Dež igra vidno vlogo v hidrološkem ciklu, v katerem vlaga iz oceanov izhlapeva, se kondenzira v oblake, pade nazaj na zemljo, in se slej ko prej vrne v ocean s tokovi in rekami, s čimer se cikel ponovi.
Količino dežja merimo z dežemerom (ombrometrom) in izrazimo kot globino vode, ki se zbere na ravni podlagi. Včasih jo izrazimo v litrih na kvadratni meter (1 L/m2 = 1 mm).
Po mednarodni razvrstitvi oblakov prištevamo samo dve vrsti oblakov med deževne oblake: kumulonimbuse in zelo razširjene nimbostratuse.
Ime kopastih in slojastih (plastovitih) oblakov imajo pripono "nimbus" (latinsko: deževni oblak). Obe vrsti oblakov spadata k mešanim oblakom, kajti sestavljeni so iz vodnih kapljic in iz ledenih kristalčkov.
S tako sestavi si razlagamo vsaj na naši zemljepisni širni nastanek dežja. Deževne kapljice namreč ne nastanejo iz množice majhnih kapljic v oblaku, njihov nastanek je fizikalno zelo zapleten.